S polurno zamudo smo se zbrali v Gornjem Logatcu, sledilo je gazenje po novozapadlem snegu doskavtske koče v Logatcu, kjer smo odložili nahrbtnike, prižgali peč in začeli kuhati večerjo. Vmes pasmo že izvedli delavnico o vremenu, kjer smo osvojili/obnovili naše teoretično zanje o vremenoslovju.Na koncu pa smo tudi govorili o pregovorih, o vremenu in njihovi veljavnosti. Odločili smo se, dabomo to tudi malce bolje raziskali.
Po delavnici je sledila večerja, vmes nam je pogled uhajal skozi okno, saj naj bi sledila delavnica oastronomiji. Zunaj pa je zmeraj le bolj pihal veter, ki je kmalu prekril jasno nebo z oblaki, tako da smobili prisiljeni izvesti delavnico o astronomiji kar v koči. Na srečo smo že prej pomislili na tak scenarijin si naredili plan B. Ob prihodu Roka Vidmarja, našega zunanjega predavatelja o astronomiji, smotako imeli že vse pripravljeno za delavnico, kjer smo jo ob projektorju spoznali osnove astronomije,predvsem pa smo se osredotočili na astronomijo v povezavi z orientacijo. Ura je bila že okoli polnoči,ko smo zaključili delavnico. Poslovili smo se od predavatelja, mi pa smo se počasi odpravili spat.
Zjutraj smo začeli z delavnicami že pred zajtrkom. Namesto jutranje telovadbe smo izvedli krajšodelavnico v snegu. Postavili smo se v vlogo nekoga, ki se je v temi izgubil v gozdu in je bil prisiljenbivakirati. V takih primerih je največkrat najbolje izdelati zasilni bivak in počakati do jutra, ko serazmere izboljšajo. Tako smo morali v dvajsetih minutah izdelati snežno zatočišče. Ko je ta čas minilsmo se zbrali in si skupaj ogledali nastale prebivališča. Nato pa smo se odpravili nazaj v kočo, kjer jesledil zajtrk.
Po zajtrku smo imeli delavnico o odpravi, katere vsebino bodo bolje spoznali letošnji udeleženci ŽVN1in ŽVN2. Zatem pa je sledil še pogovor o tem, katere delavnice bi naš podtrop letos še lahko izvedel.
Ura je hitro minila in čas je bil za pospravljanje in odhod. Čez slabo uro je bila koča popolnomapospravljena in odpravili smo se (tokrat po že uhojeni gazi) nazaj v Logatec, kjer smo se poslovili inodšli vsak svojo smer.
Vikend bi lahko ocenili kot precej uspešen, saj smo izvedli vse načrtovane delavnice, zamislili smo si kar nekaj projektov, ki jih bomo še izvedli v prihodnje. Predvsem pa smo se člani našega podtropaspet malo podružili, se še bolj spoznali med sabo, uskladili smo si naše ideje in tako verjamem, dabomo v prihodnosti precej dobro delovali med sabo in še bolj uspešno predajali naše znanje tudiostalim skavtom.