Na prijetno ogret in sončen petek 29. »ta`večjega« travna so se poti letošnjih udeležencev SŠ ŽVN II stekle v Štorovo, pri Novi vasi. Obteženi z nahrbtnikih in radovednostjo, smo se preko kontrolnih točk prebili do tabornega prostora, v mnogih pogledih optimalen za prihajajoče druženje. Z okusom soli, kruha in smrekovih vršičkov so se tudi naše brbončice, ter encim α-amilaza zavedali, da bo tudi za njih poseben vikend.
Pričelo se je s šivanjem naših rahlo orientalskih prebivališč, kopanje ognjiča za osrednje dogajanje, določitev smeri »lopatke«, sezuvanje gojzarjev in pozdravljanje starih znanih obrazov.
Po opravljenem, smo prepustili vodstvu prvo delavnico, ki je še kako »prizadela« naše pihalne (ne)zmožnosti. Postali smo pihalni orkester oblikovalcev leseni posod, katere so svojo globino dobile z vpihavanjem žareče žerjavice in vztrajno-opečenih novincev. Zelenjavna juha s cmoki, je bila naša prva priložnost, da si umažemo menažke. Skozi večerno dogajanje je v osvetljenih točkah na temnem travniku potekalo razmišljanje o značilnostih in pripadajočih barvah določenih živalih iz katerih je naslednji dan nastala super iztočnica za duhovnost. Sledilo je vsem znano kobacanje v spalke pod streho našega podolgovatega bivaka s šotork. Za lahko noč, smo se nekateri tudi naučili sklanjati kraj Žiri in njihove prebivalce.
Blagoslovljeni z čudovitim jutrom, smo zakurili naše ognjišče za pripravo smrekovega poparka, ter na bližnjem travniku pričeli bogatiti naše znanje o užitni travniški flori. Priznam, okus cvetov kozje brade in mladih lipovih listov so me navdušili … vse prej kot grenko.
Razpolovljeni v dve skupini smo imeli delavnice. Prvi so pričeli z delavnico, kjer so spoznavali netenje s kremenom in visoko ogljičnim kosom železa, pripravo ogljenih krpic, ter način netenja z lokom. Drugi smo spoznavali osnovna vprašanja stezosledstva in z naučenimi tehnikami poskušali izslediti, ter razvozlati dogajanje na simulacijskem peskovniku. Pri pripravi kosila smo vsi sodelovali v treh skupinah. Prvi so se naučili pripraviti in vleči testo in skupno »izvlekli« dva štrudlja (skuta + meta, ter klasični jaboljčni), pripravili so tudi koprivino špinačno. Drugi so izdelali pečico v tleh, v kateri sta se spekla omenjena štrudlja. Kot predjed smo imeli polže v čemaževem ovoju. Tretji smo izkopali ognjišče po severnoameriškem vzoru – Dakota ognjišče. Na njem smo cvrli proseno - kašaste polpete. Ti so pečeni, mamljivo spominjali na pleskavice… žal oči niso videle česar si je trebuh želel. Kosilo je uspelo v vseh aspektih.
Po kosilu je sledilo »drajsanje« loka. Po nekaj vzpodbudnih beseda je nekaterim tudi uspelo, bravo. Ugotovili smo, da je krivo palico težko najti takrat ko jo dejansko potrebuješ.
V poznem popoldnevu je sledila delavnica spletanja vrv iz koprivinih stebel. Čeprav smo se »delali«, da ta ni »pekla«, nas je kar prijetno načela. Da bo naša ideja o spustu s škripcem na taborih dobila realno podobo smo se naučili kako res dobro napeti vrv. Večer smo posvetili zgoraj omenjeni duhovnosti. Primerjali smo indijansko in našo kulturo in potegnili nekaj vzporednic pri izbiri glavnih duhovnih motivov.
Gora zelenjave, ter piščančji fileji s » podpeke » so nas začarali (vsaj mene zelo), okusi so bili »božanski«. Zadnja noč ob ognju je dobila epske razsežnosti z brenkanjem in tuljenjem, kar nekaterih spečih ni zmotilo. Neslan vic za zaključek dneva nato pa »v listje«.
V poslednjem jutru smo spoznali še več užitnih rastlin, ki smo jih kombinirali v tri namaze (fižolov, tunin in jajčni). Naj še dodam, da smo skozi cel tabor pekli svoj kruh. Na zadnji delavnici smo izdelali bivak »optimist« za katerega smo »fratirali« okolno praprot. Drugi bivak je bil namenjen bol zimskim razmeram – »lean to« bivak. V katerem smo tudi skupinsko slikani. Za kosilo smo imeli solato z ajdovo kašo in užitnimi travniškimi rastlinami, ter štruklje s čebulo in sirom. S polnimi želodčki smo pospravili naše prizorišče, izvedli čistilno falango in spustili zastavo. Začelo je deževati,… … verjetno našemu odhodu v čast.
Na tem mestu bi se zahvali vodstvu za uspešno izpeljan in doživet tabor, soudeležencem pa srečno »drajsanje loka«, pletenje koprivine vrvi, »herbariranja«, ter pihanja skodelice.