"Tlele okol raste dost enga čemaža..."
"Lah jih nabereva. Pa spotoma še mal tistga trsa, k raste ob vodi pa je dober za popečt..."
...
"Tud lahko."
"Ok."
"Sam so grenka."
"Jp."
...
"Kr vse notr stresva, pa nej se kuha."
"K golaž, da se še koprive razpustijo"
...
"Diši kt tist krompir z blitvo, k se ponavad je zravn kšne ribe. Tud okus je nekje tam tam."
"Ma neee,tole diši in okus ma po tapravi juhci."
"Bova še to trs popekla, pa ga not namečeva."
...
"Kuhan je. Pa sej ni tok slab okus."
"Ma ja, svetovna je."
"Sej sva zih da nisva dala not nč podleska?"
"Ja bova vidla..."
Pomladi se v naravi res veliko dogaja, zato je tudi užitnih rastlin takrat na pretek. Poleg spomladanskih solat, prečišujočega regrata v krompirju, pa lahko iz spomladanskih rastlin pripravimo tudi odlično čorbo.
Ker ratstline precej zlezejo skupaj, ko jih kuhamo, potrebujemo nabrati približno en kotliček rastlin za končnega pol kotlička juhe. Za glavno sestavino naberemo mlado koprivo, ki je ravno sedaj pravšnja za vse prikuhe in špinačo, enako je tudi za juho - pazimo, da trdih stebel ne zmečemo v juho. Na ogenj pristavimo posodo z vodo, mlade koprive (ali kasneje, poleti vršički kopriv) narežemo na kose.
Kopriva nima močnega okusa, zato dodamo še nekaj sestavin, ki bodo juhi dale okus - narežemo kar nekaj listov čemaža (pozor, zgornja šala o Podlesku sploh ni šala - vsako leto kakšen človek umre zaradi podleska, zato pozor pri nabiranju), regrad da malo okusa po krompirju in doda malce grenkobe, ki sploh ne moti če ga ni preveč.
V opisano juho je šlo cca: 4 deli kopriv, 2 dela čemaža in 1 del regrada. Med rezanjem je voda zavrela, zato sva v krop vrgla vso zelenjavo (vode naj bo za polovico volumna zelenave).
Da juha ne bo preredka, sva dodala na drobno narezan krompir.
In vse skupaj kuhala na zmernem ognju.
Zraven sva pripravila še trs:
Trs raste ob vodi in se ga hitro nabere cel šop. Zakaj je dober? Ima veliko škroba - sladkorja.
Surov je sicer užiten, a precej boljšega okusa je, ko ga popečemo (prav po pečeni sladki koruzi ima okus).
PPečen je po 2-3 min v žerjavici.
Olupimo trde, vlaknaste dele
In ko rastlina izgubi oporo (ko postane nehka), se lahko zagrizemo vanjo, ali pa jo dodamo v juho. Če je trs zraven kot priloga priporočava, da si trs pripravi vsak sam, sproti - tak je najboljši.
Juha se nato kuha dokler nismo lačni ali dokler ni povrelo dovolj, da juha ni preredka. Juha res ne izleda pretirano gurmansko, a s pravo okrasitvijo (posujemo lahko s cvetki trobentic ali regrata, ali pa z drobno narezanimi čmaževimi listki) in praznim želodcem s svojim vonjem vseeno povzroči da se sline pocedijo. Poleg tega z dodatkom žlice kisle smetane v krožnik juhe in kosom kruha zadevo naredimo prav odlično.
In najin zaključek:
"Ej, a se prjavva na corbarijo?"
"Pa prneseva s sabo sam kotliček, ostalo pa vse tam nabereva?"
"To!"