Preden začneš z gradnjo snežnega bivališča se najprej odločiš, katerega boš naredil. Če je sneg kompakten in dovolj trden lahko vanj skoplješ luknjo ali izrezljaš kocke in ''sestaviš'' iglu. V nasprotnem primeru, če je sneg prhek, pa imaš možnost, da zgradiš kanadsko snežno kupolo, ki se imenuje ''quinzhee'' ali poslovenjeno quinzi. Pri izgradnji quinzija je potrebno imeti veliko snega, ki ga namečeš na kup, počakaš da postane kompakten in vanj potem skoplješ luknjo. Quinzi je v primerjavi z iglujem manj čvrst in masiven, še posebej v ostrih razmerah se lahko hitreje zruši. Prav zaradi tega je največkrat zgrajen le takrat, ko je to res potrebno, večinoma celo v primeru potrebe po preživetju.
Prvi korak pri postavljanju je, izbira prostora in ocena velikosti premera quinzija. Dobro je upoštevati, da je quinzi okrogel in da je pri obeh straneh še približno 30 centimetrov zidu. Najprej sneg na izbranem prostoru steptaš in potem se začne ''lopatanje'' oziroma metanje snega na kup. Da bo quinzi dovolj velik moramo nametati veliko snega. Pri tem si lahko olajšamo delo tako, da v sredo kroga namečemo vse nahrbtnike, jih prekrijemo s šotorko, da se stvari čim manj zmočijo in nato nanjo nalagamo sneg. Večji kup zgradimo s tem materialom, manj snega bo potrebno nametati in kasneje izkopati. Pri grajenju te kupole je treba sneg sproti teptati, da je zgradba trdna. Misliti moramo tudi na to, da je naš cilj narediti lepo kupolo, saj je le kupola s pravilnim, okroglim lokom dovolj nosilna. Tako je potrebno proti koncu opazovati obliko kupole in še posebej zgornjo plast dobro steptati in utrditi.
Ko imamo kupolo lepe oblike, je potrebno po celotni površini vanjo zapičiti palice, ki nam bodo v pomoč pri kopanju luknje. Služile bodo temu, da bo zid, ki bo nastal po celotnem obodu, enako debel. Palice naj bodo v kupolo zapičene pravokotno na površino, in sicer približno 30 centimetrov globoko.
Pred nami je trenutek, ko moramo malce zapustiti naš predragi kup snega in oditi na večerjoJ Potrebno je preveriti in po smislu oceniti, ali se je sneg že dovolj sprijel in postal dovolj kompakten, da ga lahko kopljemo. Če smo sneg hitro nametali skupaj, bo najverjetneje potrebno počakati nekaj časa, da se sneg sprime. Po čakanju (ali po večerji) pa veselo nadaljujemo!
Pred nami je spet ''lopatanje'', toda tokrat malce drugačno kot prej. Sedaj nas čaka obraten proces kot tisti, ki smo ga prej izvajali. Če smo prej zbirali zneg, ga bomo sedaj odstranjevali. Luknjo v kupolo začnemo kopati na najnižjem delu oziroma tam, kjer hočemo vhod. Že sedaj pomislimo na to, da naj bo vhod čimbolj nizko, nižje kot tla v quinziju, saj s tem vsaj malo preprečimo iztekanje toplega zraka iz notranjosti in vdorom mrzlega zraka iz zunanjosti. Prav tako pred spanjem zapremo vhod z nahrbtniki. Ker je kopanje kar utrudljivo, bo tisti, ki bo kopal, zelo vesel vsake prej zapičene palice, ki jo bo zagledal, ker to pomeni, da je odkopal dovolj snega na določenem mestu. Ko so vse palice vidne, smo skopali dovolj, in sedaj le še zgladimo steno. To naredimo zato, da se kapljice vode, ki se ustvarjajo na stropu quinzija ne ustavljajo na grbinah ter kapljajo na nas, ki mirno spimo, temveč odtekajo po obodu kupole proti robu.