Ovčereja v alpskem prostoru je pomembna tradicionalna panoga in pomembna komponenta v življenju ljudi, ki živijo v Alpah. Paša je pomembna tudi v smislu preprečevanja zaraščanja in ohranjanja ugodnega stanja območij Nature 2000, ki so pomembna za ohranjanje nekaterih redkih in ogroženih alpskih živalskih in rastlinskih vrst.
Med temi je tudi rjavi medved, ki se po skorajšnjem izumrtju v celotnem alpskem prostoru, v zadnjih desetletjih počasi vrača v nekatere dele Alp. Slovenske Alpe so danes ključno območje za njihovo vrnitev v širši alpski prostor v Evropi in so z vidika ohranjanja rjavega medveda na evropski ravni strateškega pomena.
Na območjih, kjer se medved dalj časa ni pojavljal, so se pogosto izgubile izkušnje in znanje, kako sobivati z njim. Ko se medved ponovno pojavi na takih območjih, se zato pogosto pojavijo konflikti med človekom in to veliko zverjo. Najpogosteje so vzrok za to škode, ki jih medvedi povzročajo na drobnici in čebeljih panjih. Takšne medvede se hitro in pogosto neupravičeno razglasi za problematične in nevarne ter se zanje zahteva odločba za izredni odstrel. Drobnica v Alpah se danes marsikje pase povsem nevarovana. Zato se po odvzemu medveda, ki je povzročal škodo, praviloma kmalu pojavil drug medved, ki spet povzroča škodo na istih pašnikih/planinah. Ukrep odvzema medveda tako za reševanje teh konfliktov predstavlja le kratkoročno rešitev. Poleg tega lahko prekomerno poseganje v še vedno zelo majhno populacijo alpskih medvedov, predstavlja resno grožnjo za dolgoročno preživetje te vrste v alpskem prostoru. Zato je ključno vpeljevanje drugih aktivnosti, ki bi omogočile soobstoj reje drobnice in preživetje medvedov v Alpah. Glede na izkušnje iz drugih območji, je eno izmed najučinkovitejših ukrepov ustrezno varovanje domačih živali.
In na tej točki smo (tudi skavtinje in skavti) k projektu vabljeni kot prostovoljci. Že minulo poletje je na Jureževi planini v Karavankah potekalo večtedensko prenašanje teoretičnih planov na teren. Ekipe prostovoljcev so vsak večer ovčjo čredo zapirale v varne ograde in jo tako obvarovale potencialne nevarnosti, skozi dan pa se je medved že zaradi stalne človeške (pastirske) prisotnosti izogibal dogajanju na planini. Rezultat je bil že kmalu tu! V času bivanja pastirjev prostovoljcev na planini je ovčja čreda avgustovske dni preživela brez izgub, medtem ko je sosednji »avstrijski« čredi medved prizadejal konkretne izgube (11 ovac).
Jureževa planina, kjer se je avgusta odvijal projekt
Projekt »Pastirstvo za boljše sobivanje človeka in medveda v Alpah«, ki ga sofinancira ministrstvo za okolje in prostor, je še eden od projektov, pri katerem lahko tudi laiki kot prostovoljci pripomoremo pri raziskovanju, boljšemu poznavanju in nenazadnje osveščanju javnosti o življenju in življenjskih navadah divjih zveri pri nas. Če bi prihodnje poletje rad postal(a) aktivni prostovoljec, spremljaj spletno stran Dinaricuma (www.dinaricum.si).
Za dovoljenje za objavo fotografij se zahvaljujemo Mihi Kroflu in društvu Dinaricum.