Bezgove jagode nas v tem času mamljivo vabijo iz okoliških grmov. S svojo svetlečo temno rdečo ali črno barvo nas vabijo in nam na ves glas kričijo da sežemo po njih. A podobno s tudi nimfe vabile mornarje, da so neuki plavanja poskakali v vodo in se utopili. Od bezgovih jagod se sicer ne bomo utopili, po vsej verjetnosti pa nas bo doletelo, da bomo zaradi teh jagod klicali jelene v straniščno školjko. Podobno kot nimfe, pa lahko s pravilno pripravo tudi bezgove jagode postanejo neškodljiva, zdrava in okusna poslastica. Pravilna priprava pa za bezgove jagode pomeni kuhanje ali pečenje.
Bezgove jagode lahko uporabljamo v različne namene, od katerih je verjetno najbolj okusna, trajna in enostavno pripravljena bezgova marmelada.
Bezgove jagode nastanejo iz bezgovih cvetov, ki jih spomladi nismo nabrali za bezgov sirup, šabeso, čaj ali bezgove palačinke. Brez skrbi, težko spomladi naberemo vse cvetove, zato nam ponavadi brez težav uspe pripraviti različne bezgove pripravke.V košaro ali kotliček naberemo zvrhan kup zrelih bezgovih jagod, torej nabiramo cvetove, ki so večinoma temno rdeči ali celo črni.
V taboru nato skrbno iz cvetov potrgamo posamezne zrele jagode, nezrele pa pustimo na cvetu in jih kasneje zavržemo.
Jagodam nato dodamo enako količino belega sladkorja.
Marmelado bi sicer lahko naredili tudi brez dodatka sladkorja, vendar sladkorja ne dodajamo samo zaradi okusa, temveč tudi zaradi obstojnosti. Sladkor med raztapljanjem veže nase prosto vodo, ta voda tako ni več dostopna mikroorganizmom, torej ti ne bodo mogli rasti. Rezultat je, da naša marmelada z dodatkom sladkorja ne bo plesniva niti po pol letnem skladiščenju v steklenih kozarcih, brez dodatnega sladkorja pa jo moramo kar hitro spraviti v promet.
S topo palico, ki smo si jo naredili iz sveže leskove veje nekoliko pretlačimo mešanico jagod in sladkorja.
Nekatere jagode se bodo predrle in spustile sok, sladkor pa se bo raztopil v soku, s čemer dobimo gosto tekočino.
marmelado pristavimo na zmeren ogenj – tega zagotovimo s stalnim nalaganjem vej počasi gorečega lesa debeline palca na roki. Marmelada bo počasi zavrela (če bo ogenj premočan se bo začela na enih delih smoditi), potem pa ogenj še nekoliko zmanjšamo, da marmelada počasi vre, mi pa jo čim večkrat premešamo. Voda počasi z vodnimi parami izhlapi iz marmelade, s čemer jo čedalje bolj gostimo.
Ko se nam zdi, da se je marmelada že nekoliko zgostila (ko se bo ohladila bo še bolj gosta), jo odstavimo. Če bomo marmelado ponudili v naslednjih dneh jo pustimo da se ohladi in jo ohlajeno ponudimo. V kolikor pa si marmelado pripravljamo kot del ozimnice za sladkanje v mrzlih zimskih mesecih ali kot popotnico za zimovanje, pa jo še vročo nalijemo v vroče steklene kozarce za vlaganje, predhodno splaknjene v vreli vodi ter jih hitro čim bolj tesno zapremo in zaprte pustimo, da se ohladijo. S tem smo poleg konzerviranja s sladkorjem še z vročino uničili večino mikroorganizmom in naši marmeladi podaljšali rok uporabe.
Bezgova marmelada gre super s sveže pečenim kruhom direktno iz žerjavice namazanim z maslom ali margarino.
Marmelada je zanimive teksture, saj se čutijo posamezne jagode, poleg tega pa tudi semena dajo marmeladi posebno teksturo, ki jo navadno marmelade nimajo. Vsekakor je taka marmelada popolnoma naravna in zdrava, pa še sami smo jo pripravili. Za tiste, ki vam taka tekstura ni všeč pa lahko jagode pred kuhanjem spasirate, da dobite popolnoma gladko in enotno pasto. Pa dober tek.