Naravni bivak za eno osebo (optimist)

Priprava bivaka iz naravnih materialov se v bistvenih stvareh praktično ne razlikuje od klasičnih bivakov iz šotorskih kril, zahteva le nekoliko večje poznavanje naravnih materialov in nekoliko več vloženega dela in izkušenj. Tako je priporočljivo najprej dobro osvojiti bivak iz šotorskih kril, kjer ob dežju ugotovimo vse napake in bistvo začasnega zatočišča.

Poznamo mnogo vrst bivakov iz naravnih materialov, ker gre za iste zakonitosti bi se osredotočil na bivak za eno osebo, ki ga lahko zgradimo brez orodja.

Lokacija

 Če se pri bivaku iz šotorskih kril odločamo na podlagi sestave tal, zavetrja in ravnega terena igra pri naravnem bivaku poglavitno vlogo tudi bogatost lokacije s prekrivnim materialom. Čas izgradnje je v največji meri odvisen od bližine materiala (izbira lokacije) in seveda naše delavnosti.

Ker potrebujemo ogromne količine pokrivnega materiala (ko se nam zdi, da je materiala veliko, še enkrat premislimo, če ga je res tako ogromno), je v primeru več taborečih nujna ustrezna oddaljenost enega bivaka od drugega. Torej vsak bivak ima svoj teritorij nabiranja materiala (varianta homo homini lupus, beri. volkovi so teritorialne živali).

 

Skica 1 prikazuje tri možnost: 1 tepci – njihova območja se prekrivajo, velika verjetnost, da jim v bližini zmanjka materiala, 2 – skavt  bo iskal optimalno oddaljenost med racionalnostjo in družbo, ljudomrzneš – pa se bo oddaljil nekaj kilometrov stran, saj mu družba ni pomembna 

Dimenzije

Bivak nikakor ne sme biti premajhen, s preveliko zasnovo pa izgubljamo toploto in si hkrati

ustvarjamo delo po nepotrebnem. Dimenzije bivaka iz šotorskih kril se vedno nanašajo na šotorko, med tem ko se naravni bivaki izdelujejo po meri uporabnika. Tako si postavimo osnovno konstrukcijo in s kratkim počitkom preverimo njeno ustreznost.

Konstrukcija

Konstrukcija, tako kot naš bivak, ne rabi biti večna, pa vseeno ji je potrebno posvetiti dovolj

pozornosti. Ne želimo si, da nam konstrukcija na koncu nekaj urnega dela kapitulira. Tako sta začetni dvonožnik in slemenska palica potrebni posebne pozornosti. Na delu kjer imamo noge lahko slemensko palico dvignemo s kakšnim štorom oz. skalo. Ko imamo grobo konstrukcijo, pa pričnemo z nalaganjem vej, ki jih najdemo v neposredni bližini. Na tem mestu bi rad opozoril na naklon (glej. pokrivni material). Te veje naj ne štrlijo preveč nad slemensko palico, saj nam v nasprotnem primeru delujejo kot lovilci dežja.

Izolacija

 Prvi sloj, ki ga nanesemo na konstrukcijo je izolativni sloj, ki je ponavadi sestavljen iz mahu. Kot vemo je mirujoč zrak odličen izolator, tako iščemo čim bolj  puhast mah v katerem je ujeto kar največ mirujočega zraka. Če nimamo velikih količin mahu najprej prekrijemo sleme in nato ostalo. Mah nas ne zaščiti pred dežjem, deluje podobno kot goba za brisanje table, vlago sprejema do mere nasičenja, nato spusti.

Pokrivni material (naravna strešna kritina)

 Ta je pri naravnem bivaku poglavitnega pomena. Zaščiti nas pred padavinami, deluje kot strešna kritina. Seveda nam različni letni časi ponujajo različne materiale. Izbiramo lahko med praprotjo, listi leske, lubjem, smrečjem, travo, jesenskim listjem…

Pokrivni material izbiramo glede na razpoložljiva sredstva in ga po potrebi tudi kombiniramo. Lubje v zadostnih količinah najdemo redko, pa vendar ga včasih med poseko pustijo gozdarji oz. najdemo kakšno ravno prav trhlo drevo. Lubje če je na voljo vedno namestimo kot prvi pokrivni sloj, takoj za mahom. Najprej ga namestimo na sleme in nato drugam (če je še na voljo). Travo, praprot, lesko združujemo v snope in jih nato polagamo na konstrukcijo. Ko jih polagamo imamo vedno v mislih kako bo voda odtekala. Snope polagamo od spodaj navzgor (glej sliko). Snopi so vsi obrnjeni v eno smer, red je tu na mestu. Debelina pokrivnega sloja je v največji meri odvisna od dveh stvari:  nepropustnosti materiala (kvaliteta materiala) in naklona kritine.

Veter

 Ne smemo pa pozabiti tudi na veter, ki nas lahko prepiha in spravi do prehlada oz, ob (ne)ugodnih vremenskih razmerah celo do podhladitve. Vlaga + prepih + nizka temperatura = podhladitev. Vhod v bivak delno založimo z vejami, delno pa zapremo z nahrbtnikom.

V primeru velikih količin listja, lahko spalko nadomestimo z listjem. Kjer v več slojih položimo listje in med vsakim slojem poskušamo stisniti listje, da dobimo kar največjo gostoto listja. Nato se zagrebemo v listje in tako spimo v bivaku tudi pri nizkih temperaturah (vse do neke mere, vendar so tudi spalne vreče narejene za različne ekstreme).

Bivake iz naravnih materialov smo izdelovali na ŽVN2, prestali so močan naliv. Sin ŽVN smo odkriti zagovorniki prakse in tudi pri tej veščini bomo pravilnost izvedbe videli šele v primeru slabega vremena. Veliko skavtov naredi odličen bivak za dobro vreme a le malo jih naredi dober bivak za slabo vreme.

Objavljeno v Bivaki
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.