Test kresil

Se še spomniš, ko si prvič videl kresilo v akciji, kako te je iskra očarala in ko si vedel, da ga MORAŠ imeti?

No, ti romantični dnevi so mimo, kresil smo se že dodobra navadili, konec koncev že kar nekaj »ta oštrih« čet po Sloveniji že rutinsko prižiga svoje taborne ognje z njimi. Poleg tega, se kresila dobi že skoraj povsod po Sloveniji, da se le trgovina ukvarja z opremo, ki se malce dotika tudi zunanjih dejavnosti. Izdelave kresil so se lotili tudi v podjetjih, ki so znani po drugi opremi za taborjenje, zadnje čase celo Kitajci začenjajo s cenenim prodorom tudi na trg kresil. Zaradi te široke ponudbe je tudi razpon cen širok, to pa nekatere precej hitro prepriča v nakup cenejših izdelkov, drugi pa s(m)o zvesti kresilom, za katere vemo, da jim lahko vedno zaupamo.

 

Slika: V Sloveniji lahko kupimo veliko število kresil

Ker smo stalno dobivali informacije o skavtih, ki so si kupili kresilo, potem pa netenje s kresilom opustili ker iz nekvalitetnega kresila niso uspeli privabiti niti isker, kaj šele zanetiti ognja in so se odločili da je za njih netenje s kresilom pretežko in ker smo tudi inštruktorji ŽvN že nekajkrat prišli v stik s precej nekakovostnimi kresili smo se odločili, da bi bilo dobro kresila malce preizkusiti. Kot pri vsej opremi je tudi tu nekaj čustvene komponente, zato smo želeli preveriti, ali res obstaja razlika med prestižnimi znamkami kresil in cenenimi izvedbami. Skavt je sicer varčen, vendar včasih to vseeno pomeni kupiti dražjo a kvalitetno opremo.

V test smo vključili 11 kresil, od katerih se jih večinoma dobi v slovenskih trgovinah, eden je bil naročen na kitajskem in eden v angliji.

 

Slika: testirana kresila, od leve proti desni: Light my fire, Fire flash, Primus mali, Primus veliki, Kitajski, Bear Grylls (Gerber), MFH, Bushcraft & survival, Virginia, Karrimorr, Fire Steel.

Zagotovo se v naših trgovinah dobi še marsikaj drugega, ampak smo se trudili zajeti glavnino. Kresil z magnezijevo ploščico zaradi drugačne izvedbe in nepraktičnosti nismo vključili v test. Proizvajalci za kresila garantirajo, da delujejo pri vseh oblikah shranjevanja, tako da kresil nismo predhodno shranjevali pod istimi pogoji. Kresila je ocenjevalo 11 inštruktorjev ŽvN, kjer je mogoče so tako podatki prikazani kot povprečje vseh 11 ocenjevalcev. Vrstni red kresil smo izbrali naključno – vsak ocenjevalec je imel drugi vrstni red kresil, da bi izključili dejavnik utrujenosti (ki na koncu ni bil zanemarljiv, smo se kar »nakresali« ).

Pri nekaterih kresilih so jim lastniki že pred testom zaradi izredno slabe ploščice za kresanje to ploščico odstranili, zaradi česar smo zanje uporabljali dobre ploščice, torej so njihove ocene precej boljše, kot bi bile z originalno ploščico. Ta kresila so označena z *. Ta podatek je precej pomemben, zato rezultate pregledujte s tem v mislih.

Cene smo kresilom dodali popolnoma na koncu testa in so enake, kot na dan 1.7.2012 čeprav smo vsaj za glavna kresila inštruktorji nehote poznali okvirne cene že vsaj od svojih nakupov kresil (in smo se seveda trudili vseeno biti kar najbolj objektivni).

1. Zmanjšanje premera kresila po 100 potegih

Vsak ocenjevalec je z vsakim kresilom 10 krat proizvedel iskro z močnim potegom po celotni dolžini kresila zato, da so bila deležna enakega števila enako močnih potegov. S kljunastim merilom smo pred in po potegih izmerili premer kresila na treh merilnih točkah – tik ob držalu, na sredini kresila in na koncu kresila. Merili smo na 0.5 mm natančno. Prikazano je povprečno zmanjšanje premera kresila na vseh treh merilnih točkah.

 Tabela: Povprečna obraba kresila po 100 potegih

2. Ocena težavnosti pridobivanja isker

V drugem testu smo ocenjevali, kako težko je pridobiti iskro s posameznim kresilom (nekatera kresila so nam precej preizkušala živce). Ocenjevali smo z ocenami od 1 do 5 (seveda brez ocene 3), podana je povprečna ocena vseh 10 ocenjevalcev.

Tabela: Enostavnost pridobivanja isker (1 – težavno, 5 – enostavno pridobivanje isker)

3. Natančnost kresanja isker

Inštruktorji že dolgo vemo, da ni pomembno le kako enostavno pridobimo iskro ampak tudi kam ta iskra poleti. Zaradi tega smo preizkusili kako natančno posamezno kresilo meče iskre, saj natančneje kot kresilo vrže iskre kamor bi jih želeli, enostavneje nam bo zanetiti netivo, sploh če gre za netiva, ki jih je nekoliko težje zanetiti (kot na primer lesene baklice). Test natančnosti metanja isker je izvedel en inštruktor, utrujenost zaradi le enega potega ni predstavljala pomembnega faktorja. Test smo izvedli tako, da smo iskre kresali proti papirnati podlagi in nato zabeležili jakost in predvsem smer metanja isker.

 

Slika: Natančnost kresanja isker: 1. Light my fire – veliko šibkejših isker, relativno dobra natančnost, 2. Fire flash veliko šibkejših isker, nenatančni met isker, 3. primus šibke iskre, natančni met isker, 4. primus veliki (z drugo ploščico!) nekaj močnih isker, natančni met isker, 5. kitajsko kresilo šibke iskre, natančnost slaba, 6. Bear Grylls nekaj močnejših isker, natančni met isker, 7. MFH malo isker, še te so šibke iskre, dobra natančnost, 8. Bushcraft & survival (z drugo ploščico!) nekaj močnejših isker, natančni met iskre, 9. Virginia (z drugo ploščico!) ena močna iskra, slaba natančnost (papir se je smodil za kresilom), 10. Karrimor ena močna iskra, slaba natančnost, 11. Fire steel veliko šibkejših isker, slabša natančnost.

4. Število potegov za zanetenje suhe trave

Suha trava je v lepem vremenu eno od bolj uporabnih in enostavnih netiv v naravi, zato nas je zanimalo, s kakšnim številom potegov posamezno netivo zaneti gnezdo iz suhe trave. Ker se skrbno pripravljena suha trava res enostavno zaneti, smo ugotovili, da se velikih razlik med kresili ne opazi. Podano je povprečno število potegov, potrebnih za zanetenje gnezda iz suhe trave 11 ocenjevalcev.

5. Netenje baklic iz lesa

Baklice iz lesa so najbolj uporabno netivo, saj ga lahko pridobimo povsod in tudi takrat, ko so ostala netiva pošteno vlažna ali celo premočena. Baklice iz lesa si lahko pripravimo tudi v največjem nalivu ali po dolgotrajnem deževju, zato je sposobnost kresila, da zaneti leseno baklico pomemben del pri oceni njegove ustreznosti kljub temu, da je netenje lesenih baklic nekoliko bolj zahtevno opravilo, kot prižiganje ostalih netiv.

Ocenjevalci smo pripravili veliko število baklic, potem je vsak ocenjevalec z vsakim kresilom zanetil naključno baklico. Prikazano je povprečno število potegov, ki smo jih porabili za netenje baklice. Najvišje število potegov smo določili pri številki 30 da smo se izognili utrujenosti ocenjevalcev (kar je bilo nujno zaradi velikega števila kresil), kar bi močno vplivalo na nadaljnje testiranje kresil. V primeru, da s kresilom po 30 potegih nismo uspeli zanetiti baklice, smo upoštevali 30 potegov, torej kresila s povprečnim številom potegov blizu 30 v večini primerov niso bila uspešna pri netenju.

Tabela: Število potegov za zanetenje baklice

6. Cena kresila

7. Zbrane ocene

Ocene so zbrane po mestu, ki ga je kresilo zasedlo (1. – kresilo se je najbolje odrezalo, 11. Kresilo se je odrezalo najslabše).

*Kresila označena z * so imela izredno slabe ploščice za kresanje, zaradi česar so to ploščico lastniki odstranili. Za ta kresila smo uporabljali dobre ploščice, torej so njihove ocene precej boljše, kot bi bile z originalno ploščico.

ZAKLJUČEK

Kresila so med skavti že tako razširjena, da bomo voditelji svoje skavte težko prepričali v našo sposobnost, če nam niti kresilo ne bo šlo od rok. Poleg naše vaje (ki je precej pomembna) in izbire netiva (ki je povezana z začetkom stavka), ima nekaj vloge tudi izbira kresila.

Kresilo je za ljudi, ki ga še niso videli, izredno atraktivno in spodbudi takojšnje zanimanje. Seveda je od nekaj proizvedenih isker do netenja ognja v vseh vremenskih pogojih precej velika vrzel. Ta vrzel se zapolni z izbiro dobrega kresila in z vajo. Za kresilo, ki bo imelo lepotno funkcijo za pasom, ni pomembna kvaliteta, torej se za tako uporabo zelo oziramo na ceno. Če pa bo kresilo služilo netenju ognja tudi v slabih vremenskih pogojih, je po našem mnenju cena med manj pomembnimi lastnostmi kresila. Prav tako so različna kresila boljša za različna netiva, različna netiva pa so dostopna v različnih pogojih v naravi. Zato nismo inštruktorji dajali nobenih zaključkov, vsak uporabnik naj sam presodi, katere lastnosti so mu pomembne in naj se za nakup kresila odloči na podlagi svojih potreb.

V splošnem lahko vidite, da so boljše ocenjena kresila precej dražja od slabše ocenjenih, torej tudi tukaj (glej test sekir) hitro vidimo, da ugodna cena ne pomeni enake kvalitete kot pri dražjih kresilih. Za nižanje cene morajo proizvajalci nižati stroške razvoja in proizvodnje, največkrat na račun nepremišljene oblike, slabih materialov in stroškov dela – torej varčujejo na uporabniku in proizvodnjih delavcih – s tem pa uporabniki pljuvamo v lastno juho. Seveda pa moramo paziti, da gre cena dejansko na račun kvalitete in ne zgolj ali v veliki meri le na račun uveljavljene ali atraktivne znamke.

Zato se skavti sicer držimo skavtskega zakona: »Skavt je delaven in varčen«, a ne pretiravajmo z varčevanjem in raje podprimo proizvajalce, ki delajo dobro in kvalitetno.

Kresilo bo brez dvoma uspešno motiviralo tudi naše bolj prekaljene skavte k urjenju netenja ognja, vendar moramo voditelji biti toliko odgovorni, da njegovo uporabo poskusimo osvojiti še preden o tem učimo svoje skavte. To je mogoče samo tako, da povabimo še kakega sovoditelja in se za nekaj uric odpravimo v gozd, najprej v suhih, nato pa v manj ugornih pogojih za netenje ognja. Tu pa prideta do izraza vztrajnost in samokontrola.

ZAKAJ KRESILO?

Mnogo izredno samozavestnih ljudi posmehljivo sprašuje inštruktorje ŽvN da zakaj sploh uporabljati kresilo, ko pa ga moraš imeti s seboj – enako kot vžigalnik ali vžigalice.

Seveda moraš kresilo, če hočeš z njim zanetiti ogenj, nositi s seboj, torej je enako kot če bi uporabljal vžigalnik. Vendar ni popolnoma enako zaradi več razlogov.

Prvi razlog tiči v dejstvu, da je s kresilom precej teže zanetiti ogenj, kot z vžigalico in vžigalnikom, s čemer (kot z ostalimi skavtskimi veščinami) krepimo samokontrolo, vzdržljivost, potrpežljivost, vztrajnost, premagovanje težav, se nekoliko fizično okrepimo in na splošno utrdimo svojo osebnost – torej tudi s kresilom stopamo na pot proti odgovornemu državljanu, ki naj bi vse te lastnosti sigurno imel.

Drug razlog, zakaj netimo s kresilom se skriva v zgodovini. V našem okolju do sedaj niso našli dokazov uporabe netenja z lokom in svedrom ali kako drugačno metodo netenja s trenjem. Tako so naši predniki do pred približno 200 leti, ko so v naše kraje prišle vžigalice, ogenj netili s kremnom in železom. Z železom so udarjali ob oster rob na kremenu, da je prišlo do iskre, ki se je nato ujela na kresilno gobo – zelo podobno stvar pa nam danes omogoča kresilo. S kresilom tako lahko premostimo težaven prehod iz vžigalice na netenje na včasih tradicionalen način.

Tretja dobra lastnost kresil je, da nas netenje s kresilom primora k odličnemu poznavanju netiv in njihovih lastnosti, kar je odlična popotnica za netenje z lokom in svedrom ali ostalimi načini netenja ognja na primitivne načine. Netenje na primitivni način pa od nas zahteva še več zgoraj naštetih lastnosti, ki nam jih do neke mere omogoča že kresilo.

Tudi četrta prednost kresil se nanaša na netiva, saj je za netenje s kresilom sprotno nabiranje netiv nujno, to pa so delali že indijanci, ki so življenje v naravi obvladali. S tem k zgoraj naštetim lastnostim človeka dodamo še sposobnost planiranja ter sposobnost opazovanja.

Sigurno pa je pomembno tudi dejstvo, da je kresilo vedno pripravljeno na uporabo - tudi mokro in umazano (vžigalice se lahko zmočijo, v vžigalniku zmanjka plina).

Kresilo v roke in novim ognjem na proti. Pa po pameti (in ob upoštevanju varnosti pri netenju ognja)!

ŽvNjevci

Zbral in uredil: Lenart Girandon

Objavljeno v Ognji, Test opreme
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.